Stomatološka protetika obsega izdelavo nadomestil, s katerimi se nadomešča bolj poškodovana zobna krona (intrakanalna nadgradnja), izguba enega, več ali vseh zob (krona, mostiček, proteza) ali korigirajo nepravilnosti barve, oblike in položaja zob (lepotna lupina, kronica). Izguba enega in zlasti večjega števila zob ni le lepotna pomanjkljivost, temveč tudi funkcijska. Sile žvečenja se neenakomerno prenašajo na ostale zobe, sosednji zobje in zobje antagonisti se nagibajo ali rastejo v prosti prostor in pohabljajo skladnost in normalno funkcijo stomatognatega sistema. Zato je treba za vsak izgubljeni zob pravočasno protetično poskrbeti. Protetično zdravljenje je odvisno od števila in razporeditve ostalih zob nosilcev, obsega izdelavo fiksnega, mobilnega ali kombiniranega protetičnega dela. Razen zoba je nosilec lahko tudi implantat. Z vstavitvijo implantata se odpira veliko različnih implantoprotetičnih rešitev. Implantat lahko nadomesti en zob kot nosilca samostojne krone ali večje število zob v fiksnem mostičku. Vstavitev najmanj šestih implantatov v čeljust brez zob omogoča izdelavo fiksnega mostička. Na implantatih se lahko vstavi tudi mobilna proteza, kar je pomembno pri izdelavi spodnje totalne proteze. Močna resorpcija alveolarne kosti v spodnji čeljusti pogosto onemogoča izdelavo zadovoljive spodnje totalne proteze. Vsaditev le dveh implantatov omogoča izdelavo ustreznega protetičnega nadomestila in pacientu omogoča boljšo kakovost življenja. Na podlagi kliničnega pregleda digitalnega posnetka čeljusti (ortopantomogram), funkcijske analize in studijskih modelov se za vsakega pacienta izdela podroben načrt protetične terapije, katere končni cilj je normalna žvečna in govorna funkcija in doseganje estetske skladnosti lica.
