Ortodontija

Ortodontija je veja stomatologije, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem nepravilnega položaja zob in nepravilnega medodnosa zgornjih in spodnjih zob in čeljusti. Cilj ortodontije je, razen estetike in ustvarjanja lepega videza, vzpostavljanje korektnega položaja zgornjih in spodnjih zob, kar omogoča kvalitetno žvečenje in trajno funkcijo čeljustnega sklepa in mišic za žvečenje.

Sodoben koncept ortodontske terapije vključuje:

Uporabo enega izmed samoligirnih sistemov ključavnic – uporabljamo damon 3 system www.damonsystem.com, quick system www.forestadent.com ali popolne lepotne ključavnice in-ovation c www.gacintl.com.
Vključevanje drugih kočnikov v zobni aparat (kot standard se šele zadnje čase vključujejo vsi kočniki v terapijo, kar daje veliko boljše rezultate in v večji meri izključuje potrebo po puljenju stalnih zob).
Uporaba vrhunskih žic kot generatorjev sil.
Stabilizacija in maksimalno zavarovanje doseženega rezultata: z lepljenjem fiksnega retainerja in izdelavo prozorne folije, ki jo pacient sam sname.

Prvi pregled pri specialistu ortodontu je treba opraviti okrog otrokovega osmega leta, ko se z enostavnimi posegi lahko popravijo manjše in se predvidijo prihodnje nepravilnosti. Takrat je možno odkriti neprimerne navade (dihanje skozi usta, sesanje palca, grizljanje spodnje ustnice) in odpraviti njihove posledice. V sodobni ortodontiji se večina motenj položaja zob in čeljusti odpravlja po izraščanju vseh stalnih zob (od 10. do 13. leta) s fiksnim ortodontskim aparatom. Takšen pristop skrajša terapijo na povprečno 15 mesecev.

Terapija odraslih pacientov

Odrasli pacienti so tisti, pri katerih sta rast in razvoj žvečilnega aparata končana (okrog 21. leta). Fiksni aparat omogoča kvalitetno terapijo tudi po tej starosti.

Ortodontska priprava pacienta na protetično terapijo

Njen cilj je postaviti zobe v želeni položaj, ko obstaja delna izguba zob. Pri delni izgubi zob se preostali zobje v čeljusti z leti nagibajo v prosti prostor. Za izdelavo fiksnega mostička je treba zobe brusiti in jih narediti vzporedne drug drugemu. Nagnjene zobe je treba močneje brusiti, kar lahko pripelje do odpiranja zobne pulpe (živca) in potrebe po zdravljenju takšnega zoba. Druga situacija je, ko obstaja delna izguba zob in so nekateri od zob, ki so ostali, že od prej v napačnem položaju. Takrat se prazni prostor lahko izkoristi za nameščanje napačno položenih zob. Slaba lepotna rešitev je, če se napačni položaj sprednjih zob poskuša rešiti z zobnimi kronami, ker običajno ozek prostor, ki je povzročil nepravilen položaj zob, ne dovoljuje izdelave dovolj širokih sekalcev.